četrtek, 25. februar 2010

Vesele restavratorke in Frai Tevž.


Lično, estetsko dovršeno in akademskemu vzdušju primereno vabilo na prednovoletno druženje... :)
Smejali smo se mu vse do danes, ko ga je nekdo nesramno odstranil!
Vesele restavratorke in Frai Tevž 4ever!



ponedeljek, 22. februar 2010

Prisrčnica.

Tako se pri nas po novem pišejo seminarske :)
Res je prisrčna.
Hvala Ana, grlo je zelo zadovoljno in skoraj že čistčist zdravo!

Zadrga.



Svoj čas je bila tale torbica presežek. Ker sem študirala in se matrala vstavit zadrgo tako, da bo funkcionirala. Ampak sem zgruntala in to zdej nardim že za šalo. Zadrge so malamalca.
Takoj zdej bi šla domov, da bi lahko malo šivala. Čistomalo.




nedelja, 21. februar 2010

Svetlana Makarovič: Rojstni dan

Nocoj ima nekdo izmed nas rojstni dan,

morda nam je tujec, morda nam je znan,

morda je mladenič, morda je dekle,

mogoče je starec, morda otroče,

morda ta trenutek veselo praznuje,

mogoče prav zdaj kdovekaj objokuje,

mogoče razmišlja, mogoče prepeva,

mogoče se ljubi, mogoče sameva,

mogoče je lačen, premražen in sam,

mogoče sploh ne ve, da ima rojstni dan.

Morda je prav tak kakor jaz ali ti,

morda je razlika le v barvi polti,

morda je morilec, ki v ječi sedi,

morda je otrok, ki ga strah je v temi,

morda je soproga pomembne osebe,

morda prostitutka, ki v srcu jo zebe,

morda je pijanec, ki tja v tri dni joka,

morda je tvoj znanec iz istega bloka,

morda je nekdo, ki na smrt je bolan,

in to je poslednji njegov rojstni dan.

Pošljimo mu misel na lučko v temi,

na zvezdo v vesolju, prepolnem ljudi,

ki drug mimo drugega slepo gredo

in eden za drugega nič ne vedo,

za vse rojstne dneve vseh nas na tem svetu

na tem tako lepem in mrzlem planetu,

za vse rojstne dneve si njega izberimo,

voščimo mu to, kar si sami želimo,

čeprav le za hip, kar tako, tjavendan –

nocoj ima nekdo izmed nas rojstni dan.


Ena izmed pesmi v glasbeno-gledališkem projektu Janje Majzelj; Krizantema na klavirju, SMG.


Ne, ta blog se ni sprevrgel v blog o samih gledaliških predstavah, obljubim! Samo še tale, ker sem ravno še pod vtisom, potem pa obljubim, da imam še drugovrstni material! :)

ponedeljek, 15. februar 2010

Peklensko dobra!

Peklenska pomaranča v Slovenskem mladinskem gledališču.
Aktualna. Izvrstna. Kultna.
Res je, da sem brezpogojna ljubiteljica gledališča po Matjažu Pograjcu ampak ej, tokrat spet upravičeno.
Dejstvo je, da je predstava težka, po predlogi in karakterju ampak vseeno prikaže vsebino na najlepši možni način. Pusti močan vtis in enostavno funkcionira.
Disciplina!

četrtek, 11. februar 2010

Mogoče kartico?


V denarnici imam osemnajst plastičnih!? plus 2 bančni kartici.
Povsod mi jih ponujajo.
Zvestoba, ugodnost, popust, blabla.
Mislm, da jih mam dost.

Js sm od vseh. Ampak v bistvu od nobenga.

sobota, 06. februar 2010

5x10 minut!

10 minut vzhodno. EKG. Španski borci.
Že prvič mi je bila všeč.
Pri tako abstraktnih predstavah si ustvarim svojo zgodbo. Malo na podlagi gledališkega lista, ozadja in seveda največ na podlagi videnega.
Okej, sej to najbrž nardi vsak.


Ampak še dobro, da sem jo včeraj gledala tretjič. Posebaj za Bobre je bil prilagojen koncept, tako da je idejni vodja I. Kovač povedal še nekaj z besedami. Kar je vsekakor dobrodošlo, da razumeš logiko.

Duet in pesem na koncu. Zakon.

Naslednjič že 19.2. ;)

Prva.

Tole je bila moja prva prava - uporabna torbica.
Sešila sva jo z dedotom za prvi šolski dan v sedmem razredu:)

petek, 05. februar 2010

Kje je Matej?

Ni lih najlepši petek. Pa še dež.
Karoli se poslovi. A bo zdej Matej?? Zakon. Samo on lahko reši popoldne.

Kje si Matej?

Sej so luštni vsak po svoje ampak Matej je pa najboljše, kar se je Valu in nam lahko zgodilo. On pove tako, da je poezija. Smeh. Samo on lahko reši popoldne.
Citeram blogerko, ki je najboljš povzela Mateja in svojo objavo "Jutra po Mateju so moja najljubša, kakšen bi bil šele njegov evangelij."
Jaz pa k jutrom dodajam še popoldneve. Petkove.
Današnji ni bil odrešen.