Edgar.

Edgar.

Slon ni čisto moja ideja. Nekje sem enkrat že videla podobnega, zato sem ga ustvarila po spominu. Navdih je bila mala punčica iz Zagreba. Ki pa je sedaj že skoraj prerasla take, preproste igrače. Ker pa je okoli mene in mojih res veliko tamalčkov je stekla skoraj masovna proizvodnja. Pisani, črtasti, karasti…

Ja, pa tudi brez repa, z grbo in z enimušesomvišjekotdrugim… In slednji je Edgar. Čeprav je poseben, je našel topel dom. Mislim, da je srečen, ker vidim, da mu kar dogaja… :)

Zares.

En dan sem ga gledala. Lep je. Zdej je pa cajt, da kej napišem. Samu se ne bo nč spremenilu. In bolj da izkoristim, dokler sem še v začetniški zagnanosti.

Zakaj blog. Med zaznamki imam ogromno craft blogov, kjer najdem sto in eno idejo. In je super. Js bi tud bila to. Ideja.

To bo blog o tem kar me vznemirja. Kar mi da mislit. O moji predstavi lepega. Ker mi gre na živce, da nekaj naredim, izključno ustvarjeno iz moje ideje, res, ampak čez trenutek ali dva vidim, da je to idejo že razvil nekdo na drugem koncu sveta. Zato.

Vem, da nisem navdihujoč pisec. Se bom pa trudila.

Moj prvi.

No, v bistvu drugi. Sem se optimistično lotila prvega na siolu, pa me je minilu, ker je res čudnu. Bomo vidl, kaku bo tukej.

Hotla sm ga met, zdej pa mam.