Rada nosim broške. To pa niso broške, priponke so. Nikoli mi niso bile prav posebno všeč. Ampak zgleda, da sem se jih navadila. Morala pa sem jih najprej posvojiti. Zato sem se jih lotila po svoje.
Poizkusila sem z majhnimi akvarelčki. Vau. Svinčnikom in barvami. Ja. Potem s tušem in japonskim papirjem. Pa s suhim cvetjem.
Take so mi všeč.
Do računalniških dizajnov sem imela nekakšno distanco, sem res bolj natur človek. Dokler nisem na morju spoznala Illustratorja. Vau, pa to je nemogoče! Ne, pravzaprav, nič ni nemogoče!
Eno z drugim.
Pa še TOLE.
Nisi vsak dan na prvi strani Dela.
Sezona kislih kumaric očitno resnično naredi svoje..
