Pira.

Tam kjer je bil lani lan je letos zrasla pira.

Doma.

Domač kruh.

Domača kozja skuta.

Domača pirina moka.

Domača volna.

Rada sem doma.

Lp!

Sobotno dopoldne pred Mačkom, ko smo pošiljali pozdrave iz Ljubljane.

Oreh.

Po toči.

Zjutraj smo ljudje kot stroji. Cilj je jasen; pravočasno v službo.

Zato sem danes, na jutranji peš poti v center, rajši gledala na tla.

Zeliščarka.

Nabiramo, sušimo, namakamo ...

Park Tabor.

V četrtek Milo za drago in Al Fi spet vabiva, tokrat na Umetniški sejem v Park Tabor. Anja (in upam da Marja) bosta tam od štirinajste, js pa pritečem direktno iz moje nove službice, ki jo končam točno ob 15.15:)

Kako sva se imeli v Trzinu, na najinem prvem, pa se dobro vidi tule :)

Monotipija.

Likovna delavnica

v Galeriji Božidar Jakac.

prvi razred.

Milo za drago.

Lepo vabim, danes, od osemnajste do polnoči, da se sprehodite po Pšatcijevi promenadi v Trzinu, kjer bova Anja in Alja;

Milo za drago in Al Fi z ročno izdelanimi mili in domačo volno...

Ponovitev sledi 9.6. na istem mestu;)

Razstava v kuhni III.

DIY#2: Poročna okrasitev.

Šla sem po marjetice in jih nakosila cel travnik. 

Dodala lan in bilo je preprosto lepo. 

Pri taki kapeli se mi zdi, da bi bilo vse drugo preveč.

Mar in Mar, vse dobro.

Lan in konoplja.

Razstava v kuhni II.

Za apno!

Celotedenske konservatorsko-restavratorske delavnice ob zaključku prenove Gradu Rajhenburg so obsegale štiri področja; apneni ometi, les, vitraj, kamen. Široka področja, raznoliki udeleženci.  

Kitanje poškodb.

Izvedba kamnitega okenskega okvirja.

Priprava apnene malte.

Ometavanje z apneno malto. 

My secret garden.

Ko bom velika, bom Noa Noa.

DIY#1: Sej!

Počakala sem na dan, ki je po setvenem koledarju primeren za sejanje listnatih rastlin. Ker je tole (obseg je še malo večji) moje prvo samostojno sejanje, nisem upala tvegati. :) 

Konzerve sem preluknjala, da bo odvečna voda lahko odtekala. Vanje sem posejala baziliko, krešo in koper, prekrila s tanko plastjo zemlje, zalila. Poslušala pa Sej...  

Kreša je pokukala že čez dva dni...

Stavbnice.

Pri meni je vedno čas za krilo.
(tudi če moram pozimi oblečt dvoje žabe in od tega ene volnene)
Spomladi pa sploh.

Pike.

Ročno potiskane žabe, Hulahopke.


Foto: Amedea Derenda

Razstava v kuhni I.

Otvoritve so spontane, obiskovalci naključni.
Vabljeni v našo kuhno.

Dobro-čiv-jutro!

Super.

Obleka je končni rezultat supertečaja, krojenja in šivanja pri Anselmi. SuperAna, hvala!


Sem si takoj po končanem tečaju skrojila in sešila še zimsko volneno kiklo (ker lepega in toplega krila za pozimi nisem nikoli našla v trgovini) pa je čez par dni prišla pomlad... Sploh pa težko najdem lepo krilo, zato imam že dva nova kroja...

Če bi lahko diplomirala iz šivanja ali pa kuhanja, bi že zdavnaj diplomirala.

Šla sva obiskat tišino.

Delo akademske slikarke Andreje Potočar mi je zelo blizu; barvno, strukturno, vsebinsko. 

Njena razstava je do 16. aprila na ogled v Humanitarnem centru RK v Novem mestu. Priporočam.

Volna.

Zelena od rdeče čebule in rjave od želoda.

Ptičica.

Zgleda, da vsako leto kupim en cd.

Lani sem kupila Melodromovega (no, kupil mi ga je T ampak sem ga hotela sama). Ker mi je šlo res na živce, da je pesem Ko čakaš na večere na netu samo na enem slabem posnetku. Predlani je bila podobna zgodba z Libidom in letos bom kupila cd Boštjana Narata. S prvim me ni prepričal ampak po live izkušnji v Klubu CD, kaže, da bo drugi precej bolj zame.

No, letos je šele na začetku, tako da mogoče ne ostanem pri enem...

Tile so ostali v Pozitive in zadnjič sem jih šla iskat.
Res nisem bila ravno aktivna v prodaji ampak je bil pa Pozitive zame v srednji šoli, ko sem prvič odnesla nekaj stvari tja, odlična izkušnja.
It will be missed.