četrtek, 2. september 2010

Pripni tudi te!

 

 

Usodno modno.

Da res nisem po modi priča dejstvo, da sem si šele pred kratkim kupila balerinke.
Prve prave balerinke.
Okej, imam že ene ampak to so čeveljci za 8e iz Peka, ki sem jih kupila samo zaradi lepega rožastega vzorca, obula pa prav redko, ker so ceni primerno neudobni. 
Raje hodim bosa kot pa v tisti reslepovzorčkasti plastiki.
Čevlji morajo biti udobni in balerinke mi res nikoli niso zgledale zaupanja vredne. Še posebaj vse te super plastične.

Res mi ni pomembno, če je modno pač pa da je udobno. In lepo.
Tako sem zadnjič v Zagrebu srečala meni zelo ljub butik.
Noa noa mi je pisana na kožo. Imela bi vse, kar si zamislijo.

Prav tam sem spoznala najlepšo obleko na svetu.
Res, res. Najlepšo.
Za najposebnejše priložnosti.

In moji čeveljci za zraven so prave baletne balerinke. Spominjajo na tiste od baleta... In še skoraj tako udobne so.
Tudi Top shop pač zna.

četrtek, 5. avgust 2010

Pripni!

Rada nosim broške. To pa niso broške, priponke so. Nikoli mi niso bile prav posebno všeč. Ampak zgleda, da sem se jih navadila. Morala pa sem jih najprej posvojiti. Zato sem se jih lotila po svoje.
Poizkusila sem z majhnimi akvarelčki. Vau. Svinčnikom in barvami. Ja. Potem s tušem in japonskim papirjem. Pa s suhim cvetjem. 
Take so mi všeč.




Do računalniških dizajnov sem imela nekakšno distanco, sem res bolj natur človek. Dokler nisem na morju spoznala Illustratorja. Vau, pa to je nemogoče! Ne, pravzaprav, nič ni nemogoče!


Eno z drugim.



Pa še TOLE.
Nisi vsak dan na prvi strani Dela
Sezona kislih kumaric očitno resnično naredi svoje..

torek, 3. avgust 2010

Ribolov.






Stara šara.


Res ne vem od kod pravim blogerjem toliko časa, da objavljajo tako pogosto. 
Sej bi, ampak če imam službico osem do deset ur na dan in potem hočem še kej materialnega ustvarit gre z blogom precej počasi. 

Zato so tele koraude že skoraj stara šara..
Je pa modelka prava mlada dama in res ji hvala!





nedelja, 27. junij 2010

Morje jeva!

Ko po službici in deklišni prejšnji dan in pozno v noč, pa zgodnjem vstajanju in jutranjih vodenjih po razstavi pridem k Jerneji, tja nad Ljubljano, je res najboljša možna ideja brancin s šampinjoni in pečenim krompirjem.
In potem zimprovizirava še otroško ustvarjalno delavnico v Moderni.
Jerneja, hvala!
Tisti dan bi brez tebe težko preživela. Tako kot marsikateri drugi.