Svetlana Makarovič: Rojstni dan

Nocoj ima nekdo izmed nas rojstni dan,

morda nam je tujec, morda nam je znan,

morda je mladenič, morda je dekle,

mogoče je starec, morda otroče,

morda ta trenutek veselo praznuje,

mogoče prav zdaj kdovekaj objokuje,

mogoče razmišlja, mogoče prepeva,

mogoče se ljubi, mogoče sameva,

mogoče je lačen, premražen in sam,

mogoče sploh ne ve, da ima rojstni dan.

Morda je prav tak kakor jaz ali ti,

morda je razlika le v barvi polti,

morda je morilec, ki v ječi sedi,

morda je otrok, ki ga strah je v temi,

morda je soproga pomembne osebe,

morda prostitutka, ki v srcu jo zebe,

morda je pijanec, ki tja v tri dni joka,

morda je tvoj znanec iz istega bloka,

morda je nekdo, ki na smrt je bolan,

in to je poslednji njegov rojstni dan.

Pošljimo mu misel na lučko v temi,

na zvezdo v vesolju, prepolnem ljudi,

ki drug mimo drugega slepo gredo

in eden za drugega nič ne vedo,

za vse rojstne dneve vseh nas na tem svetu

na tem tako lepem in mrzlem planetu,

za vse rojstne dneve si njega izberimo,

voščimo mu to, kar si sami želimo,

čeprav le za hip, kar tako, tjavendan –

nocoj ima nekdo izmed nas rojstni dan.

Ena izmed pesmi v glasbeno-gledališkem projektu Janje Majzelj; Krizantema na klavirju, SMG.

Ne, ta blog se ni sprevrgel v blog o samih gledaliških predstavah, obljubim! Samo še tale, ker sem ravno še pod vtisom, potem pa obljubim, da imam še drugovrstni material! :)