Recenzija.

Prav je, da naslednjo, torej ravno to, objavo posvetim posebni osebi.
Odločitev je padla, medtem ko sem dopoldne v brezdelju posedala na terasi, na široko razmišljala in se smejala. Tvojemu msg-u.

Oseba, kateri posvečam objavo me redno nasmeje. Ta teden me je še posebno. Večkrat.
In ko sem tako posedala na terasi in poslušala ubrani zvok škropilnic sem si zamislila, da bi dotična oseba nujno morala imeti vsaj blog. Tak blog bi zagotovo gate trgov. Resnično.

Torej, dotična oseba, nagovarjam te, da razmisliš.

Do takrat pa si drznem objavit tvojo recenzijo koncerta Wolf Parade, v odgovor na drzno izzivalnen:

lohk ti je zou... florence ga seka :)

Gre pa takole:

Ok, nismo stale v prvi vrsti, niti v drugi, no so pa pred nam stal 2m+ neotesani velikani, ki ne poznajo usmiljenja do malčkov. Jim je oproščeno, ker so bli feni in pou;)
Tud pr nas je trgal - ob finski predskupini vse notranje organe - indeed, finci so en posebn narod!
Volčja parada je bla stilistično krotka, vokalno+inštrumentalno zverinska.
Atmosfera je bla huda. Dal bi se jo primerjat z grablenjem polet - blo je vroče, švic je teku, vohala se je trava.
All in all - thumbs upupupup!!;)

Js sem seveda koncert zamudila. Ampak po tejle recenziji se počutm, kot da bi bila tam! :)

Hvala!